Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kočevje ( DVVP Kočevje ) je organiziralo obisk odprte mednarodne razstave in sejma ptic v Modeni, v Italiji.

V prvih jutranjih minutah, smo se v soboto 25.11.23 s kombijem iz Kočevja odpeljali proti Modeni. Med potjo smo pobrali še dva potnika in krenili na dolgo pot, cca. 450km, proti cilju. Vožnja bi minila brez posebnosti, če nas ne bi v Novi vasi pri Sodražici ujela snežna nevihta. Pot smo nekateri potniki prespali. Vmes so se zaradi varnosti izmenjali trije vozniki. Dvakrat smo se ustavili, da smo pretegnili noge in ugotovili, da je zunaj mraz, bolj kot smo pričakovali.

Zgodaj zjutraj smo prispeli na cilj in ugotovili, da bi lahko krenili iz Kočevja tudi kakšno uro kasneje. Pričakalo nas je mrzlo in jasno jutro. Kljub zgodnji uri, se je pred vhodom na parkirišče že nabirala kolona vozil. Okrog 6. ure smo se postavili v vrsto, ob 7. ih so odprli parkirišče, ob 8. uri pa je bil odprt vstop v sejemski prostor. Zunaj se je delal lep sončen dan. Pred blagajnami se je že vila dolga kolona obiskovalcev, ki so stopicali na mrazu. Ker smo karte kupili že preko spleta, cena je bila 12,40 eurov, smo lahko iz toplega vozila opazovali prihod obiskovalcev iz različnih držav. Videli smo Francoze, Avstrijce, Poljake, Nemce. Vozila iz BiH, Hrvaške, tudi kar nekaj vozil s slovensko registrsko tablico in seveda ogromno domačih, italijanskih.

Par minut pred osmo uro smo se, oboroženi z različnimi transportnimi kletkami, postavili v vrsto za vstop. Bili smo blizu vhoda, vendar je trajalo debele pol ure, ko smo vstopili v ogrevano dvorano in se orientirali, kje naj bi sploh začeli z ogledom in nakupi. Prostor je megalomanski. Za tiste, ki smo bili prvič in smo vajeni „velike“ razstave ptic v Kočevju, je bilo to pravo presenečenje. Ponudba ptic je bila ogromna in raznovrstna. Enostavno nisi vedel ali bi gledal levo ali desno. Povsod si videl nekaj novega, barve so bile čudovite. Marsikatero vrsto smo videli prvič. Že na prvi pogled smo videli, da so ptice precej dražje kot v Sloveniji. Npr. v Sloveniji lahko kupiš mutacijo malega aleksandra za 150 eurov, tukaj so bili od 500 do 1500 eurov, zebric pod 20 eurov nisi mogel kupiti ali pa so bile ne obročkane ali v slabem stanju.

Najprej smo si ogledali ponudbo in cene. Začeli smo z nakupi. Opazili smo, da imaš pri nakupu ptice opravka s papirologijo. Italijani ob nakupu izdajo listino s podatki o ptici in nalepko za prehod v drugo državo. Izpolnjevanje obrazcev ti pobere kar nekaj časa. Tudi pri prodajalcih se vidi, da niso še ravno vešči. Lahko se nadejamo, da bo kaj takega, kmalu uvedeno tudi v Sloveniji.

Italijani so kar prijazni prodajalci. Sporazumevali smo se malo „pol-italijansko“, malo z rokami,google prevajalnikom, z mlajšimi prodajalci ni bilo problem s komunikacijo v angleškem jeziku.

Večinoma smo kupili kar smo imeli v načrtu. Nekaj je bilo spontanih nakupov in izpolnjevanje skritih želja. Imeli smo tudi naročila za naše člane, ki so ostali doma. Bolj slaba je bila ponudba favna Evrope. Kar je bilo na razpolago pa je bilo izredno drago.

Okrog 14.30 ure smo se zbrali pred vozilom. Z zanimanjem smo si ogledali nakupe ostalih potnikov. Kar nekaj zelo lepih primerkov smo odpeljali v Slovenijo. Prostor, namenjen prtljagi je bil nabito poln.

Zadovoljni smo se odpravili proti domu. Pot je minila v veselem razpoloženju. Vsi smo bili utrujeni. Števec na mobitelu je pokazal, da smo po prodajnem prostoru naredili 6 km. Člani so priznali, da so taki nakupi počasi postali obsesija, ki se ji ne moreš upreti, ko vidiš zelo lep ali redek primerek ptice, ki jo gojiš doma. Vmes smo se spet dvakrat ustavili in zamenjali voznike. Pot proti domu je minila brez posebnosti. Na postajališčih nismo pozabili na naše otroke in vnuke, ki so nas čakali doma. Kar nekaj zanimivih čokoladnih izdelkov se je znašlo v avtu. V Italiji je že kar veliko okrašeno. Ogromno je že novoletnih dreves na prostem. Trgovine imajo praznične dekoracije. Vse zelo
prijetno očem.

Domov smo prispeli okrog 19. ure. Veseli, zadovoljni in utrujeni od vožnje. Zaključek je bil kot vedno pri GM. V pričakovanju novih vpisov članstev v DVVP Kočevje smo se razšli. Obisk nam boostal v prijetnem spominu. Bili smo „prava“ družba, veliko smo se šalili in marsičemu nasmejali.

Slike si lahko ogledate tukaj.