Na društveni razstavi, v mesecu oktobru, je padla ideja, da bi si člani društva ogledali razstavo in sejem ptic v italijanski Reggio Emilia. Na srečanju članov društva v začetku meseca novembra, je pogovor že tekel v smeri priprav. Dogovor je bil, da vzamemo v najem kombi in da si zadevo ogledamo v čim večjem številu in si delimo stroške. Ko je prišel čas prijave, se nas je prijavilo le pet. Dan pred odhodom je ogled sejma odpovedal še en član.
Dogovorili smo se, da gremo na pot z Markovim avtomobilom, vozili naj bi vsak del poti, ker je pot v eno smer dolga skoraj 500 km.
Tako smo se v petek, 22.11.2019, malo pred polnočjo v Kočevju dobili Marko, Jože, Roman in Danilo. V avto smo naložili transportne kletke, hrano in pijačo in se odpravili na dolgo pot.
Med vožnjo smo se pogovarjali o svojih načrtih. Roman je nameraval kupiti barvne kanarčke in glostre, Marko fauno Evrope, Jože in jaz pa papige. Želj je bilo veliko, vendar nismo vedeli kaj lahko pričakujemo.
Po približno dveh urah naporne vožnje (dež, dela na cesti, omejitve hitrosti) smo se prvič ustavili in popili kavico, pri drugem postanku pa smo pomalicali.
Okoli šeste ure zjutraj smo se pripeljali do razstavnega prostora Fiere, kjer je bilo na parkirnem prostoru že parkiranih nekaj vozil. Parkirali smo in v hipu zaspali.
Okoli sedme ure se je promet na parkirnem prostoru povečal in pred blagajnami so se že začeli zbirati obiskovalci.
Nekaj minut po osmi uri so se odprla vrata. Zunaj je bila velika gneča. Vsi bi radi prišli prvi na sejem in prvi začeli kupovati.
Že prvi pogled na prvi razstavni prostor ti je vzel dih. V prvem delu so bili zelo lepo urejeni razstavni prostori podjetij, ki se ukvarjajo z prodajo ptic in vsem kar sodi zraven. V drugem delu so prodajali posamezniki in društva.
Na enem od prvih razstavnih prostorov smo videli zelo veliko velikih papig (amazonk, kakadujev, modrih in rdečih ar, sivih žakojev, …), moram priznati, da jih nekaj sploh nisem poznal. Ker je bila gneča velika, smo se razdelili v dva para. Marko in Roman skupaj, Jože in jaz, katera sva kupovala papige, skupaj. Ko sva pregledala prvi razstavni prostor, sva ugotovila, da je izbira presenetljivo zelo velika, vendar so tudi cene visoke, sploh če gre za barvne mutacije. Odšla sva v drugi razstavni prostor in kaj kmalu ugotovila, da v njem skoraj ni papig, saj ni bilo zaznati njihovega značilnega oglašanja. Vrnila sva se nazaj in začela pregledovati ponudbo ptic, katere sva nameravala kupiti. Dvakrat ali trikrat sva prehodila razstavni prostor, gledala, spraševala prodajalce o spolu, starosti, letniku in seveda o ceni ter se na koncu odločila za nakup. Okoli dvanajste ure smo se dobili vsi štirje in ob kozarcu piva ugotovil, da sta smo vsi zadovoljni z nakupom.
Na razstavnem prostoru smo srečali kar nekaj članov naše zveze (največ iz grosupeljskega društva), s katerimi smo spregovorili nekaj besed o sejmu in kupljenih pticah.
Ker smo imeli zvečer obveznosti, si razstave, kjer je bilo po podatkih organizatorja razstavljenih okoli 14.000 ptic, sploh nismo ogledali.
Ob trinajsti uri smo se dobili pri avtomobilu, pomalicali in se odpravili proti domu. Po prvem postanku, sem sedel za volan in z Markovo pomočjo (njegov avto je avtomatik) naredil prvih 250 km, do Sežane, da si je Marko lahko malo odpočil.
Okoli devetnajste ure smo prispeli v Kočevje. V najbližjem lokalu smo ob pivu izmenjali vtise. Vsi štirje smo se strinjali, da si naslednje leto spet ogledamo sejem, po možnosti tudi razstavo.
Nekaj podatkov o prireditvenem prostoru in prireditvi:
Prireditveni prostor za 80. mednarodno razstavo ptic je obsegal tri razstavne prostore (slika v galeriji) v skupni velikosti 18.000 m2 (kot tri zunanja nogometna igrišča), skupaj pa je bilo razstavljenih in ponujenih v prodajo okoli 250.000 raznih ptic.
Slike iz izleta si lahko ogledate tukaj.